23. julij 2017

Počitniško

Ob mesecu osorej nova objava tule. :o) Prejšnja je napovedala počasnejše življenje in konec tekanja sem in tja, sto opravkov na seznamu in podobno. Priznam, da je delovalo in da mi gre na bolje. Pride seveda kak dan, ko si naložim stokrat preveč, a takšna pač sem. Pride pa tudi dan, ko nisem produktivna. Oddih od šivalnega stroja je bil čudovit, ker vmes nisem razmišljala o novih idejah, o novih stvareh, ki bi jih lahko zašila, ker nisem imela s čim. :o) Sicer je stroj že spet nazaj na servisu, ker nekaj ne dela ok in sem zaradi tega precej nestrpna in na trnih, a mi ne koristi, ne bo popravljen nič prej. Ta čas imam na izposoji babičinega, ki je bil morda uporabljen ravno petkrat. Še dobro, da mi pomaga mož pri nastavitvah, ker sem skoraj zafrknila še tega. Nastavljanje spodnje niti je pač naporna zadeva. :o) A ker je praktično nov, mi maže sukanec in iglo, kar pomeni, da ne morem šivat belih stvari. Dvakrat lahko ugibate, kaj imamo naročeno za zašit. :o)

Ampak - dovolj pritoževanja! Kaj se je v tem času spremenilo na bolje? Goro perila z morja sem zlikala bolj v miru. Mala je bila trikrat v ZOO-ju, od tega smo bili enkrat skupaj, dvakrat pa sta bila z očkom sama, da sem jaz v miru doma postorila kar je bilo treba. Ker imamo letne karte, bomo živali večkrat obiskali, saj je nanje čisto nora. Doma kar naprej teži Luni, tako da moramo biti kar previdni, ker jo ima pes občasno res poln kufer. Še vedno ostaja prava mala nagajivka, ob prepovedih se užaljeno joka ali pa se smeji in odkimava ne-ne. Obvlada ploskanje, mahanje, vstajanje ob opori, lista knjige in najde najmanjše smeti po stanovanju. Občasno me pokliče mama, sicer pa čeblja že kup drugih zlogov. Res je fino. :o)

V tem mesecu sem šla kar nekajkrat popoldne spat z malo, saj je ta večji na počitnicah in mi ni treba kuhat kosila preden ne pride mož domov ali pa ga skuha on ali pa ga skuham šele takrat. Skratka, ne mudi se mi s kosilom, razen za E., njeno pa tako vržem vse v en piskerček ali pa skuham za dva dni.

Na morju je bilo na koncu prav luštno, mala je nora na vodo. Zraven spušča take zvoke, da smo bili občasno v dilemi, če je vse ok in je navdušena ali jo je strah. A je zmagalo navdušenje. :o) Bila sem celo dvakrat v enem tednu zvečer zunaj, enkrat v centru, je bilo luštno. Prebila sem se čez kar nekaj fotografij, a me še vseeno čakajo štiri leta za pregledat. Noro. Mislim, da bo cela dohodnina namenjena razvijanju fotografij. Ampak enkrat se bo treba prebit čez to nepregledno množico. Še dobro, da v vmesnem času pred E. nismo kaj dosti fotografirali. :o)

Poleg morja pa smo bili tudi na Jezerskem. Cilj je bil Krvavec, a ker je bila zaprta cesta, smo zavili še malo dlje. Super sprehod in bravo, bravo za knjižnico sredi neokrnjene narave!





1 komentar:

Petra M. pravi ...

Uf, razvijanje fotografij je res drago:( Jaz sem tudi 3,5 let v zaostanku in sem ravno prejsnji teden dala razviti za leto 2014... cca 800 fotk, imam namrec hude tezave izbiranjem in bi razvila vse:) so bila pa zraven tudi fotke od Aljazevega celega prvega leta, tako da jih je tam ful prislo... Sem pa naletela na akcijo v Harvey Normanu in je bila 10x15 samo 8 centov:)