Zoisova štipendija

Ja, nisem je dobila. Ker nimam povprečja 9,75 in ker ne dosegam nekega razmerja med tistimi, ki so med 5% v letniku in mojim povprečjem - kljub temu, da imam (poleg dveh sošolk) najvišje povprečje za 3. letnik na naši smeri. V soboto sem bila fejst, fejst jezna. Do danes sem to potlačila nekam "deep down inside" in nimam volje zlivat vsega gneva na blog. Slabo mi je, ko pomislim, koliko se jih šlepa na štipendiji še iz osnovne šole, kjer so a) pač imeli srečo, b) imeli priznanja ali c) so pač imeli srečo. Ne velja to seveda za tiste, ki so pridni že skozi vsa leta šolanja in so jo dobili upravičeno. Sem pa žalostna - že 16 let sem pridna v šoli, vseh osem let sem bila odlična, v gimnaziji v zadnjem letniku in na maturi prav tako, lani sem imela povprečje nad 9, sem v 5% najboljših v generaciji na smeri, pa si štipendije vseeno ne zaslužim. Pa seveda nisem edina, ki je takole izvisela.

Še dobro, da so razpisni pogoji povprečje 8,5 oz. več, a ne? In žal mi je slehenrnega centa in kosa papirja, ki sem ga zopet porabila za Javni sklad za razvoj kadrov in štipendij. 4.17€ potrdilo o opravljenih izpitih (2 lista), 2 lista vloge za prijavo na razpis in 1 list papirja, ki so ga na faksu celo sprintali zastonj za uvrstitev med 5% + poštnina, priporočeno s povratnico, da bo ja res prišlo tja. Sram jih je lahko. Morda ne bi bilo slabo, če bi država malo vzela pod drobnogled omenjeni sklad. Sliši se o njem marsikaj.