Praznično

Da poročam Nežki, ki žal ni uspela priti na koncert. Oči me zafrkava, da mi lahko Siddharta izda že kartico zvestobe, ker sem bila na toliko koncertih zadnje čase :o) No, saj sem bila res na petih v zadnjih štirih mesecih. Ups :o) V petek sva namreč nepričakovano dobila karte še za koncert v Kranju. Ampak veš kaj, Nežka, Cvetličarne ne prekosijo niti trije drugi koncerti skupaj! Včeraj je bilo luštno, le precej hladno. Pa videlo se je, da je veliko ljudi tam pač zgolj zato, ker je zastonj in niso pravi feni Siddharte, ki bi znali vsa besedila. :P Začeli so z VI oz. Postavi se na mojo stran in zaključili z Na soncu oz. Vojno idej, ki je nismo več poslušali, ker sva jo kot zadnjo slišala že na skoraj vseh ostalih koncertih letos. Indian boya, Stampeda in Spet otrok niso zaigrali, so pa zaigrali Plastiko in pripeljali s seboj razposajenega prašič(k)a.

Kaj še? Zadnje dni najbolj povzame preprosto beseda hrana. Vsak čas se bom razpočila od nje, ampak če je pa vse tako dobro! Pozna se tako ali tako nič ne :o) Danes sem že trikrat jedla kosilo, tako dobro sem skuhala. In tako lačna sem kar naprej. :o)

Danes še Tabuji, potem pa malo študijsko in šiviljsko obarvanih dni, skupaj s peko piškotov in animacijo 7-letnika, ki je ostal brez TV-ja, računalnika in PSP-ja. Sem še jaz malo kaznovana zraven. :o) Ampak saj kar gre, dopoldne (prvo, haha) je hitro minilo, potem pa že postane dolgčas. Bo treba bolj pestro si zamislit naslednje dni. Morda pa se odpravimo na kak izlet, kam proti soncu in snegu (ali vsaj slani).